Tekmovanje 2017/2018

Dne 13. decembra 2017 se je v prostorih Pravne fakultete v Mariboru odvijala že 3. Študentska pravda. V letu 2017/2018 so se študentje spopadli s primerom sodobne tehnologije. Gospod Andrej Čas, vodja pravne službe, ki se je znašel v krizi srednjih let, si je pri podjetju, ki se ukvarja z izposojo vozil (Poritura d.o.o.), izposodil napreden avtomobil, ki omogoča avtonomno vožnjo, s pomočjo tehnologije Avtopilot. Kljub temu proizvajalec opozarja, da avtomobil, zaradi še ne zadostno razvitega sistema, ni namenjeno izključno temu, da bi se vozilo avtonomno vozilo in da mora voznik imeti nadzor nad vozilom. Ob izposoji avtomobila, so iz podjetja Poritura d.o.o., Andreju Času sporočili, da ne vidijo pravnih zadržkov pri uporabi funkcije Avtopilot. G. Čas je sprva previdno in nezaupljivo uporabljal funkcijo Avtopilota, vendar je hitro uvidel, da zadeva deluje odlično in ga tudi redno uporabljal. Na dan vrnitve avtomobila, se je nad avtomobilom navdušil tudi 13 letni sin Andreja Časa. Andrej Čas se je odločil, da je avto dovolj varen, da na vozniški sedež posadi kar svojega sina.

Zadeva se je zapletla, ko sta g. Čas in njegov sin v navigacijski sistem avtomobila vnesla naslov Poriture d.o.o. Dva dni pred sledečim dogodkom se je namreč spremenila prometno ureditev, ki je del ceste preoblikovala v peš cono. Navigacijski sistem v avtomobilu se ni nadgradil, saj je Poritura d.o.o. izključila avtomatsko posodabljanje programske opreme. Vožnja do Poritura d.o.o. je potekala mirno, dokler Andrej Čas in njegov sin, nista prišla do nove peš cone. Avtomobil je zapeljal na peš cono v tistem trenutku je pred avtomobil stopila 7 letna deklica.  Avtomobil je izračunal, da je za preprečitev nesreče potrebno zaviti ostro desno. Na ta način bi se ohranila vsa življenja avtomobil pa bi trčil v ulično svetilko. V kolikor bi zavil levo, bi lahko ogrozil življenje starejše gospe, ki je sprehajala psa. Ob prihajajoči nesreči tudi Andrej Čas in njegov sin nista ostala križem rok. Sin je začel ostro zavijati v leto, da bi preprečil trk z ulično svetilko, pri tem ni opravil zadostnega ovinka in trčil s starko. Starka se je po treh tednih kome v bolnišnici prebudila, njeno življenje je viselo na nitki, pes pa je na kraju nesreče poginil. V času lucidnosti je starka pooblastila odvetnika za vložitev tožbe. Celotno dejansko stanje in priloge lahko najdete v nadaljevanju.

Tekmovalci so se tako srečali z vrsto pravnih vprašanj, med drugim tudi glede mednarodne pristojnosti, saj je v simulaciji šlo za tujega izdelovalca samovozečega vozila, prometna nesreča oz. škodni dogodek pa se je pripetil v Mariboru, glede aktivne in pasivne legitimacije, sosporništva, odškodninske odgovornosti in njene razbremenitve ter morebitne soodgovornosti oškodovanke. Vožnja v načinu avtopilot bi glede na trenutno ureditev v slovenskem pravu lahko bila protipravna (voznik mora imeti vozilo cel čas pod nadzorom), se pa je tekmovalce spodbujalo tudi k razmišljanju v smeri odgovornosti umetne inteligence. Ker področje ni izrecno pravno regulirano, je pravna argumentacija tekmovalcev zahtevala ne samo znanje prava, temveč med drugim tudi poznavanje trenutnih zmožnosti informacijskih tehnologij.

Senat je pri izbiri upošteval sledeče kriterije: profesionalnost nastopa (vedenje, drža, gestikulacija, tonaliteta glasu, privabljanje pozornosti…), vsebina govora (ali so v govoru predstavljene vse relevantne okoliščine oz. ali govor vsebuje irelevantne navedbe), odzivnost na vprašanja senata (ali se stranki sklicujeta na navedbe nasprotne stranke in argumentirano odgovarjajo nanje), upoštevanje časa in pravilnost oz. utemeljenost navedb.

V polfinalih so sodili:

  1. polfinalna serija: dr. Andrej Ekart, dr. Miha Šošić, Peter Rižnik,
  2. polfinalna serija: Alenka Zadravec, Andrej Kac, Suzana Bončina Jamšek.

V finale tekmovanja sta se uvrstili ekipi iz Pravne fakultete Univerze v Ljubljani (v sestavi Elizabeta Korenčan, Tilen Majnik, Anže Molan, Vid Žepič) in Pravne fakultete Univerze v Mariboru (v sestavi Špela Stanec, David Borlinič Gačnik, Nina Marin, Aljaž Sagadin, Aljaž Sekolovnik).

Najkvalitetnejša je bila ekipa ljubljanske pravne fakultete, ki je nastopila v vlogi tožnika in je uspela s svojimi pravnimi argumenti prepričati senat (v sestavi podpredsednice Okrožnega sodišča v Mariboru dr. Urške Kežmah, odvetnice Vesna Gorjup Zupančič in odvetnika Andreja Poharja), da je glede na postavljene kriterije izvedla najbolje pravno in tudi sicer utemeljeno predstavitev.